1.DEL
Študija požarne varnosti je dokument, ki je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Določa ukrepe za zagotovitev predpisane ravni varstva pred požarom v objektih. Izdelava študije je obvezna za tiste stavbe, ki po prilogi Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.L.RS, št. 14/2007) spadajo v požarno zahtevne stavbe. Obvezna pa je tudi za naslednje gradbeno inženirske objekte:
- predore, namenjene za javni cestni in železniški promet dolžine 500 m in več ter mestne predore dolžine 350 m in več,
- črpališča naftnih derivatov oziroma zemeljskega plina,
- plinske postaje prenosnih in distribucijskih plinovodnih omrežij,
- transformatorske postaje za pretvorbo visoke napetosti na nizkonapetostno distribucijsko energetsko omrežje, če je njihova tlorisna površina 20m2 ali več in telefonske centrale,
- elektrarne,
- objekte kemične industrije,
- letališča, hangarje in objekte navigacijskih služb zračnega prometa,
- pristanišča in marine.
Izdelava študije je obvezna tudi v primeru dozidave oziroma nadzidave objekta, če le ta s prvotnim delom tvori funkcionalno celoto in izpolnjuje pogoje požarno zahtevne stavbe. Študijo lahko izdela fizična ali pravna oseba - odgovorni projektant, ki izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje ter ima opravljen strokovni izpit za izdelovanje študije (po predpisih o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev) in je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS (Inženirska zbornica Slovenije).
Za izdelavo študije mora investitor ali projektant pridobiti pogoje za izdelavo projektne dokumentacije. Tiste, ki se nanašajo na požarno varnost izda Uprava RS za zaščito in reševanje. Na podlagi teh projektnih pogojev nato projektant požarne varnosti izdela študijo požarne varnosti. Ta se izdela v skladu s 7. ali 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah. V primeru, da se projektant odloči za izdelavo študije po 7. členu, se za projektiranje uporabi slovenska tehnična smernica TSG-1-001:2007. Če pa se projektant odloči za izdelavo študije po 8. členu, ki je velikokrat bolj »ugoden« za projektiranje, se študija požarne varnosti izdela z uporabo drugih predpisov, predvsem tujih standardov in smernic. Projektanti se navadno odločijo za tiste, ki so najbolj prijazne za investitorja, a kljub temu zagotavljajo visoko raven varnosti. Pri izdelavu študije požarne varnosti po 8. Členu pravilnika, se navadno uporabljajo predpisi, kot so: ameriške (NFPA), švicarske (VKF), nemške (VfdB), finske in druge smernice ter standardi kot so SIST, DIN in drugi. Poleg projektiranja po 7. ali 8. členu, pa projektant lahko študijo izdela tudi z uporabo inženirskih metod. V takem primeru morajo biti že v idejni zasnovi opisane vse bistvene predpostavke, na katerih je projektant prišel do predlaganih rešitev.
Vsebina študije je predpisana s Pravilnikom o študiji požarne varnosti in obsega naslovno stran, kazalo, strokovni del študije, risbe in na koncu še seznam upoštevanih predpisov, tehničnih smernic, standardov ter drugih tehničnih zahtev. V strokovnem delu študije se obravnava opis zasnove objekta; opis dejavnosti ali tehnoloških procesov, ki se bodo v temu objektu izvajali; seznam požarno nevarnih prostorov, naprav in opravil; oceno požarne nevarnosti (vzroki, vrste in količina nevarnih snovi…) in ukrepe varstva pred požarom. Strokovni del študije mora vsebovati tudi vse potrebne podatke ter pojasnila za uporabo posameznih ukrepov varstva pred požarom. Ti ukrepi so v študiji ključnega pomena za samo požarno varnost objekta, obsegajo pa:
- zasnovo požarne zaščite v objektu, kamor spada načrtovanje požarnih in dimnih sektorjev in možne nadaljne delitve ter vgrajene sisteme APZ,
- požarna odpornost zunanjih in notranjih delov objekta,
- določitev odmikov od sosednjih objektov in parcel glede na požarne lastnosti zunanjih delov objektov,
- odziv na ogenj za gradnjo objekta predvidenih gradbenih proizvodov,
- ukrepe varstva pred požarom pri načrtovanju električnih, strojnih in drugih tehnoloških napeljav in naprav v objektu,
- zagotavljanje hitre in varne evakuacije,
- načrtovanje neoviranega in varnega dostopa za gašenje in reševanje,
- nadzor vpliva požara na okolico.
Z risbami, ki so sestavni del študije se predstavi načrtovane rešitve ukrepov varstva pred požarom, za njihovo izdelavo pa se uporabljajo predpisani grafični znaki. Pri tem se smiselno uporabljajo in upoštevajo določbe pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji.
Študija požarne varnosti vsebuje tudi obvezno prilogo, ki jo imenujemo Izkaz požarne varnosti. To je povzetek vsebine študije (tudi zasnove) požarne varnosti, ki ima v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izpolnjeno samo rubriko »načrtovani ukrepi«. Stolpec »izvedeni« ukrepi se izpolni ob zaključku gradnje, izpolni pa ga odgovorni projektant požarne varnosti, ki je študijo tudi izdelal.
Ko je študija narejena, jo investitor ali projektant vloži v projektno dokumentacijo ter jo odda zraven vloge za pridobitev soglasja. V primeru, da se soglasodajalec strinja z načrtovanimi ukrepi, izda pozitivno soglasje k projektnim rešitvam.
Velikokrat se zgodi, da bi zaradi različnih interesov in želja investitorja po dodatnih spremembah na objektu bilo potrebno spremeniti zahteve v študiji požarne varnosti, na katero je bilo pozitivno soglasje in gradbeno dovoljenje že pridobljeno. V takem primeru spremembe same študije niso dovoljene. Nekatere manjše spremembe se sicer lahko upravičijo in obrazložijo v fazi PZI in PID (npr. število gasilnikov in podobno), a samo do določene mere. Ob večjih spremembah, ki bi lahko vplivale na spremembo študije, pa mora investitor poskrbeti za novo študijo in novo gradbeno dovoljenje oz. spremembo prvotnega dovoljenja.
V času gradnje objekta mora biti študija požarne varnosti za potrebe gradbenega in inšpekcijskega nadzora vedno na voljo na gradbišču.
2.DEL
Študija požarne varnosti je
dokument, ki po svoji zasnovi spada med elaborate. Osnovne zahteve za izdelavo
študije požarne varnosti definira Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz-UPB1)
Ur.l. RS, št. 3/2007, ki v 30. členu podaja, da se za zagotovitev požarne
varnosti objektov v skladu s predpisi o graditvi objektov za določene vrste
objektov izdela študija požarne varnosti, ki vsebuje preventivne in aktivne
ukrepe varstva pred požarom, ki jih mora projektant upoštevati pri izdelavi
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Študijo požarne varnosti lahko
izdelajo v skladu s predpisi le fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo
predpisane pogoje.
Podrobneje podaja zahteve za
izdelavo študije požarne varnosti Pravilnik o študiji
požarne varnosti (Ur.l. RS 28/05, 66/06, 132/06), ki določa:
·
vsebino ŠPV,
·
objekte, za katere je
ŠPV obvezna in
·
pogoje za izdelovalce
ŠPV.
Na splošno rečeno, določa študija
požarne varnosti ukrepe za zagotovitev predpisane ravni varstva pred požarom v
objektih. Izdelava študije požarne varnosti je
obvezna za vse objekte, ki so na seznamu priloge Pravilnika o študiji požarne
varnosti (tabela 1).
Tabela 1: Seznam
objektov, za katere je potrebna izdelava študije požarne varnosti
|
Razvrstitev
objektov po skupinah
(skladno
s CC-SI1)
|
Objekti,
za katere je obvezna izdelava ŠPV
|
|
11211 – Večstanovanjske stavbe
|
·
stavbe
z več kot 50 stanovanji
·
bruto
tlorisna površina vseh prostorov(*1) znaša več kot 4.000 m2
·
višina
tal zadnje etaže (merjeno od nivoja okoliškega terena) znaša 22 m in več
|
|
11222 – stanovanjske stavbe z
oskrbovanimi stanovanji
113 – stanovanjske stavbe za posebne
namene
1264 – stavbe za zdravstvo
|
·
stavbe,
v katerih se lahko hkrati zadržuje več kot 100 oskrbovancev oziroma bolnikov
·
bruto
tlorisna površina vseh prostorov(*1) znaša več kot 3.000 m2
·
višina
tal zadnje etaže (merjeno od nivoja okoliškega terena) znaša 22 m in več
|
|
12111 – hotelske in podobne stavbe za
kratkotrajno nastanitev
1212 – druge gostinske stavbe za
kratkotrajno nastanitev
|
·
stavbe,
v katerih se lahko hkrati zadržuje več kot 200 ljudi
·
bruto
tlorisna površina vseh prostorov(*1) znaša več kot 3.000 m2
·
višina
tal zadnje etaže (merjeno od nivoja okoliškega terena) znaša 22 m in več
|
|
122 – upravne in pisarniške stavbe
|
·
stavbe,
v katerih se lahko hkrati zadržuje več kot 200 ljudi
·
bruto
tlorisna površina vseh prostorov(*1) znaša več kot 5.000 m2
·
višina
tal zadnje etaže (merjeno od nivoja okoliškega terena) znaša 22 m in več
|
|
12112 – gostilne, restavracije in
točilnice
123 – trgovske in druge stavbe za
storitvene dejavnosti
1241– postaje, terminali, stavbe za
izvajanje elektronskih komunikacij
1261 – stavbe za kulturo in razvedrilo
1265 – športne dvorane
1272 – stavbe za opravljanje verskih
obredov, pokopališke stavbe
|
·
pritlične
stavbe z bruto tlorisno površino restavracije in točilnice vseh prostorov več
kot 4.000 m2
·
etažne
stavbe z bruto tlorisno površino vseh prostorov(*1) več kot 7.000 m2
·
stavbe,
v kateri se lahko hkrati zadržuje več kot 500 ljudi
·
višina
tal zadnje etaže (merjeno od nivoja okoliškega terena) znaša 22 m in več
·
bencinski servisi s kapaciteto rezervoarjev več kot 200 m3
|
|
1242 – garažne stavbe
|
·
kletne
garaže, s skupno parkirno površino več kot 2.500 m2
·
pritlične
in nadstropne garaže ter pokrita parkirišča, s skupno parkirno površino več
kot 5.000 m2
|
|
125 – industrijske stavbe in skladišča
12712 – stavbe za rejo živali
12714 – druge nestanovanjske kmetijske
stavbe
|
·
proizvodnja
in uporaba zelo lahko vnetljivih tekočin, lahko vnetljivih tekočin, vnetljivih
tekočin, gorljivih plinov, oksidantov ali snovi, ki lahko eksplodirajo, z
letno zmogljivostjo več kot 1.000 m3
oziroma ton
·
skladiščenje
zelo lahko vnetljivih tekočin, lahko vnetljivih tekočin, vnetljivih tekočin,
gorljivih plinov, oksidantov ali snovi, ki lahko eksplodirajo, z
zmogljivostjo več kot 5.000 m3
oziroma ton
·
proizvodnja
in uporaba dizelskega goriva in ekstra lahkega kurilnega olja, z letno
zmogljivostjo več kot 8000 m3
·
skladiščenje
dizelskega goriva in ekstra lahkega kurilnega olja z zmogljivostjo več kot 20.000 m3
·
proizvodnja
in uporaba oziroma skladiščenje razstreliva, smodnikov in eksplozivnih snovi
·
skladiščne
stavbe z bruto tlorisno površino več kot 3.000
m2
·
visoko
regalna skladišča z bruto tlorisno površino vseh prostorov(*1) več
kot 1.200 m2
·
industrijske
stavbe oziroma stavbe za rejo živali z bruto tlorisno površino več kot 4.000 m2
|
|
1262 – muzeji in knjižnice
|
·
bruto
tlorisna površina vseh prostorov(*1) več kot 2.000 m2
|
|
1263 – stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo
|
·
stavbe,
v katerih se lahko hkrati izobražuje/usposablja 150 in več učencev/slušateljev
·
stavbe
za vzgojno varstveno dejavnost več kot 100
otrok
·
stavbe,
v katerih se lahko hkrati izobražuje ali usposablja več kot 100 otrok s posebnimi potrebami
|
|
1274 – druge nestanovanjske stavbe, ki
niso uvrščene drugje
|
·
prevzgojni
domovi, zapori, vojašnice za več kot 50
ljudi
|
|
2142 – predori in podhodi
|
·
cestni
in železniški predori dolžine 500 m
in več
|
|
2211 – naftovodi in prenosni plinovodi
|
·
naftovodi
·
plinovodi,
ce je delovni tlak višji od 16 barov
|
|
2214 –
prenosni elektroenergetski vodi
|
·
razdelilne
transformatorske postaje primarne napetosti več kot 110 kV
|
|
230 –
kompleksni industrijski objekti
|
·
objekti
kemične industrije
·
energetski
objekti z močjo več kot 10 MW
·
objekti
za pridobivanje in uporabo jedrskih ali radioaktivnih snovi
|
|
241 –
objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas
|
·
objekti,
ki sprejmejo 1.500 obiskovalcev ali
več
·
marine
z več kot 1.000 privezi
|
Opombe:
(*1) Skupna
površina vseh prostorov, ki tvorijo stavbo oziroma s stavbami zaključeno
funkcionalno celoto
Izdelava
študije požarne varnosti je poleg novih objektov obvezna tudi v primeru rekonstrukcije objekta, če le ta izpolnjuje
pogoje iz priloge Pravilnika o študiji požarne varnosti.
Glede
na zahteve Pravilnika o študiji požarne varnosti obsega študija tekstualni in
grafični del. Med tekstualni del spadajo podatki in pojasnila za uporabo
ukrepov varstva pred požarom:
1.
opis zasnove objekta,
2.
opis dejavnosti ali tehnoloških procesov, ki se bodo izvajali v
objektu,
3.
seznam požarno nevarnih prostorov, naprav in opravil,
4.
oceno požarne nevarnosti, ki jo sestavljajo:
5.
ukrepe varstva pred požarom, ki jih sestavljajo:
6.
seznam upoštevanih predpisov, tehničnih smernic, standardov,
drugih tehničnih zahtev, kodeksov uveljavljenega ravnanja in drugih dokumentov,
ki določajo ukrepe varstva pred požarom.
Grafični del študije požarne varnosti mora biti izdelan po
pravilih tehniškega risanja, vsebuje pa grafično ponazoritev poprej navedenih
ukrepov, kot npr. opredelitev požarne odpornosti, meje požarnih sektorjev,
umestitev objekta v prostor, elemente evakuacijskih poti, elemente opreme za
gašenje, dostopne poti za gasilsko intervencijo ipd.
Študiji požarne varnosti lahko izdela le odgovorni projektant,
ki ima opravljen strokovni izpit za izdelovanje študije po predpisih o
strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev in je vpisan v
imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS.
|