REANIMACIJA V ZVONIKU
IZVLEČEK
V prispevku je opisano reševanje bolnika, pri katerem je prišlo do zastoja
življenjskih funkcij med zvonjenjem v cerkvenem zvoniku. Ob prihodu ekipe nujne
medicinske pomoči na kraj dogodka bolnik ni kazal življenjskih znakov in je
takoj potreboval zunanjo masažo in defibrilacijo srca ter umetno ventilacijo.
Po medicinski oskrbi je bil bolnik prepeljan v Klinični center v Ljubljani. Po
zdravljenju v bolnišnici je bil brez hujših posledic zaradi srčnega zastoja odpuščen
v domačo oskrbo.
UVOD
Pri
svojem delu se ekipe nujne medicinske pomoči v predbolnišničnem okolju
srečujejo tudi z reševanjem zapletenih situacij, ki jim s svojim znanjem,
opremo in organizacijo službe niso kos. Če so zapleti tehnične narave, običajno
k sodelovanju povabijo gasilke enote, ki imajo potrebno znanje in opremo, da
lahko nudijo varno in strokovno tehnično podporo. Med reševanji, kjer se ekipe
nujne medicinske pomoči srečujejo s težjim tehničnim zapletom, je reševanje
poškodovancev in bolnikov z višine ali globine. Dostop za reševalne ekipe do
ponesrečencev, ki se nahajajo na višini ali v globini je zelo otežen, posebno
to velja za večje višine in globine.
Primer
oživljanja v zvoniku sodi med zanimivejše intervencije enote nujne medicinske
pomoči Zdravstvenega doma Kranj z več pogledov. V preteklih letih je bila
intervencija predstavljena kot primer
zahtevnega tehničnega reševanja na mednarodnem simpoziju o urgentni medicini v
Portorožu, kot primer uspešne medicinske intervencije ob srčnem zastoju na
seminarju kardiologov Akutni koronarni sindrom na Brdu pri Kranju. Primer je
bil tudi objavljen v Lancet kot skupni prispevek kardiologov KC Ljubljana in
urgentih zdravnikov ZD Kranj.
PRIHOD
NA MESTO DOGODKA
Sredi
meseca maja 2003 je ob 10:35 uri dežurna sestra v Ambulanti za nujno medicinsko
pomoč Kranj sprejela telefonski klic očividcev, ki ga je posredoval Regijski center
za obveščanje iz Kranja. Iz klica je bilo moč razbrati, da je v zvoniku cerkve
v predmestju Kranja nekomu postalo slabo in da ne kaže znakov življenja.
Dežurna sestra je na kraj dogodka takoj poslala ekipo nujne medicinske pomoči.
Ekipo so sestavljali dežurna zdravnica in dva zdravstvena tehnika. Zaradi
bližine dogodka so na kraj dogodka prispeli prej kot v štirih minutah.
OSKRBA
BOLNIKA
Prihod
na mesto dogodka je bil zelo težaven, saj se je bolnik nahajal v prostoru na
vrhu cerkvenega zvonika. Ker se je dogodek zgodil med cerkvenim obredom, se je
morala ekipa prebijati mimo udeležencev obreda do vhoda v zvonik, ki je v
cerkvi. Do bolnika so se morali vzpenjati po ozkih, strmih stopnicah. Bolnik je ob prihodu na mesto
dogodka ležal na hrbtu pod zvonovi. Pri bolniku so bili očividci, ki niso
izvajali postopkov za oživljanje. Ob pregledu je bil nezavesten, dihanje ni
bilo prisotno, ni imel tipnih utripov, zenici sta bili široki in neodzivni na
svetlobo. Ekipa nujne medicinske pomoči je nemudoma začela z zunanjo masažo
srca in umetno ventilacijo. Po prvem posnetku srca na monitorju je zdravnica
ugotovila, da je pri bolniku prisotna prekatna fibrilacija z večjo amplitudo (slika
1). Bolniku je bil odmerjen sunek električnega dela 200 J preko kožnih nalepk,
nalepljenih na prsni in hrbtni del trupa bolnika. Na monitorju se je prikazala
asistolija, zato je ekipa nadaljevala z zunanjo masažo srca in umetno
ventilacijo. Bolniku je bila preko istih nalepk nastaviljen zunanji srčni
spodbujevalec (v skladu s takratnimi smernicami oživljanja ob sveži asistoliji).
Na električne impulze se je bolnikovo srce kmalu začelo odzivati in je dobil
posamezne lastne utripe. Utripi po
postajali pogostejši in tipni na stegnenični arteriji, kasneje pa tudi na zapestju.
Takoj po defibrilaciji je bil bolnika endotrahealno intubiran, s čimer je imel
zavarovano dihalno pot in bil priključen na nadzorovano umetno ventilacijo.
Slika
1: Zapis prekatne fibrilacije z monitorja
MEDICINSKO
TEHNIČNO REŠEVANJE IZ ZVONIKA
Ob
vzpostavitvi lastne cirkulacije je reševalec preko dežurne sestre – dispečerja,
aktiviral enoto poklicne gasilske službe. Vodja gasilcev je vzpostavil zvezo z
ekipo nujne medicinske pomoči na terenu, ki so mu predstavili situacijo. Na
osnovi informacij so se gasilci lahko ustrezno opremili. Na mesto dogodka so
pripeljali reševalno lestev, ki je s cestišča dosegla odprtino v zvoniku.
Košara je opremljena z pomičnim ležiščem za nosila iz reševalnega vozila. Ker
je bilo zdravstveno stanje bolnika stabilno, je lahko eden od reševalcev
pričakal gasilsko enoto pred cerkvijo. Pomagal je pri namestitvi nosil v
ležišče na košari in se potem z gasilcem vzpel do odprtine v zvoniku (slika 2).
Dežurna zdravnica in drugi reševalec sta spremljala stanje bolnika, vzpostavila
in zavarovala sta še vensko pot in ga pripravila za prenos. Očividci v zvoniku
so medtem odstranili zaščitno ograjo na odprtini zvonika, nato pa pomagali pri
nameščanju bolnika na nosila. Bolnika, ki je bil intubiran, priključen na
umetno ventilacijo in imel vzpostavljeno vensko pot, je na poti z zvonika v
gasilski košari spremljal zdravstveni tehnik. Ker z bolnikom ni bilo mogoče
nesti tudi monitor, je zdravstveni tehnik, ki je spremljal bolnika, ves čas
nadziral prisotnost utripov, umetno ventilacijo z ventilatorjem ter prehodnost
venske poti. Bolnika so gasilci pomagali namestiti v reševalno vozil. Ekipa
nujne medicinske pomoči je bolnika odpeljala v Klinični center v Ljubljano.
Slika
2: Reševanje bolnika iz zvonika
PREVOZ
BOLNIKA
Med
prevozom sta dežurna zdravnica in zdravstveni tehnik spremljala življenjske
funkcije bolnika. Stanje bolnika je bilo stabilno. Bolnik je bil ves čas
prevoza nezavesten, umetno ventiliran in je imel tipne utripe. Zdravil ni
dobil. Bolnišnica je bila o prihodu ekipe s terena obveščena, da se je
sprejemna ekipa lahko ustrezno pripravila. Ekipa nujne medicinske pomoči je
bolnika predala v bolnišnično oskrbo 52 minut po sprejemu nujnega klica
(bolnišnica je od mesta dogodka oddaljena
Slika
3: EKG zapis srca po oživljanju
REHABILITACIJA
BOLNIKA
Bolnik
je bil sprejet v klinični center v Ljubljani v enoti za intenzivno interno
medicino. Po štirih dneh je bilo bolnikovo stanje stabilno. Bolnik je
zadovoljivo dihal, zato so mu odstranili endotrahelani tubus. Pet dni po
sprejemu je bil bolnik premeščen v bolnico Petra Držaja, kjer je bil po
zaključenem bolnišničnem zdravljenju odpuščen v domačo oskrbo. Skupaj se je
bolnik zaradi dogodka v zvoniku zdravil 21 dni. Na dan odpusta je bil bolnik
zmerno psihoorgansko spremenjen in v domačem okolju dokaj samostojen. Po
odpustu je bil še dvakrat obravnavan zaradi bolečine v prsih, vendar akutni
koronarni dogodek ni bil potrjen.
ZAKLJUČEK
Reševanje
življenjsko ogroženega bolnika je kljub težko dostopnemu mestu dogodka potekalo
gladko in zelo hitro. Bolnik je bil odpuščen iz bolnišnice in je še vedno živ.
Na ugodno reševanje je vplivalo več dejavnikov. Med najpomembnejšimi dejavniki
je bila hitra odzivnost ekip zaradi bližine kraja dogodka. Drugo dejstvo je
dolgoletno dobro sodelovanje med gasilsko službo in službo nujne medicinske
pomoči predvsem na področju tehničnega reševanja. Nenazadnje je k uspešnemu
reševanju pripomoglo tudi dejstvo, da so gasilci pred časom izvedli vajo
reševanje iz istega zvonika.
LITERATURA:
1.
Greaves I. Emergency care – A textbook for paramedic 2ed,
London, Saunders elsevier 2006; 455-63.
2.
IFSTA. Essentials of fire fighting 4th ed, Board of
Regents, Oklahoma 1999 208-72
3.
Karren KJ,Hafen BQ, Limmer D. First responder : a skills
approach, Brady - Prentice Hall 1998;5th ed: 519-22
4.
Mistovich J.J. Prehospital emergency care, New Jersey:
Brady - Prentice Hall 2000: 468-81.
5.
O’Keffe M.F. Emergency care , New Jersey: Brady -
Prentice Hall 1998: 525-8,
6.
Stanič K. Prestor J. Oživljanje v zvoniku V Gričar M. ur
Urgentna medicina, Portorož, Slovensko združenje za urgentno medicino, 2003;
326 – 8.
7.
Vencelj B in sod. For whom the bell tolls? Resuscitation
61 (2004), 365 – 6.
VIR:
1.
Arhiv Prehospitalne enote NMP ZD Kranj
Jože Prestor, dipl. zn.
Prehospitalna enota NMP, OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska
10, 4000 Kranj