MULTIDISCIPLINARNO IZOBRAŽEVANJE ZA REŠEVANJE

MULTIDISCIPLINARY RESCUE EDUCATION

IZVLEČEK

Intervencije, ki jih obravnavajo službe nujne medicinske pomoči (NMP), so pogosto povezane s tehničnimi problemi in nevarnostmi, ki ogrožajo ponesrečence in reševalne ekipe. Zato je zelo pomembno, da so tudi člani ekip NMP usposobljeni za varno delo.

Pri reševanju zahtevnih intervencij sodeluje še policija, gasilsko reševalna služba, helikopterska enota NMP, pri reševanju v gorah pa gorska reševalna služba. Policija zagotavlja varnost na mestu dogodka in ureja promet pri prometnih nesrečah. Gasilsko reševalna služba izvaja tehnično reševanje in pomoč zdravstvenim ekipam na težko dostopnih krajih. Helikopterska služba je organizirana za NMP in za reševanje v gorskem svetu. V primeru velikega števila ponesrečenih mora pri medicinski oskrbi poškodovanih sodelovati več služb NMP.

Na nivoju države niso izdelane sheme sodelovanja služb, zato tudi medsebojno izobraževanje ni urejeno. Danes je učinkovito sodelovanje služb in multidisciplinarno izobraževanje organizirano le na lokalnem nivoju.

ABSTRACT

Emergency Medical Service (EMS) interventions are often associated with technical problems and hazards, presenting risk for victims and EMS rescue team involved. Member of rescue teams mast therefore be well qualified for safe operating in the field.

In technically difficult interventions EMS team co-operates with Police and Fire Service, Helicopter Emergency Medical Service and in the mountains with Mountain Rescue Service. Police Service provides safety on the spot of intervention when needed and regulates the traffic in the car accidents. Fire Service is skilled for technical rescue and help EMS team to reach the patient in case of a difficult access. Helicopter Service is organized in two rescue services - Helicopter Emergency Medical Service and Mountain Rescue Service. In case of accidents with many victims involved, there has to be good co-operation between EMS rescue teams.

On the national level there is no plan or scheme of co-operation between EMS team and other services, neither for common rescue education. At present effective co-operation between rescue services and multi disciplinary rescue education is organized only on the local level.

UVOD

Služba nujne medicinske pomoči (NMP) pri reševanju različnih situacij pogosto sodeluje z drugimi službami, največkrat z gasilsko reševalno službo in policijo. Pogoj za večjo učinkovitost službe NMP je njena usposobljenost za delo na terenu, kar pomeni tudi večjo odvisnost od drugih služb, kadar intervencija ni le medicinska. Za uspešno izvedeno intervencijo moramo izpolniti več pogojev. Izobražen, usposobljen in dobro opremljen kader ter učinkovita organizacija službe sta ravno tako pomembna, kot skupna usposabljanja z ostalimi službami. Improvizacija reševanja na mestu intervencije danes ni več sprejemljiva. Vsaka služba mora ob prihodu na kraj dogodka poznati svoje mesto in vlogo pri reševanju situacije, prav tako pa tudi naloge, način dela in zmogljivosti ekip drugih služb.

SLUŽBE NMP

V Sloveniji je prehospitalna NMP organizirana na dveh nivojih. Zaradi primerne razporeditve, pokritosti področij in strokovno organizacijskih razlogov, so nosilci dejavnosti zdravstveni domovi. Najvišji nivo prehospitalne NMP ima petnajst zdravstvenih domov, ki morajo imeti 24-ur prisotno posebno ekipo (PHE) za obravnavo nujnih stanj na terenu. Ekipo sestavljajo zdravnik in dva zdravstvena reševalca, podobno kot ekipo nižjega, 1B nivoja. Tam člani ekipe opravljajo redno delo v ambulanti in reševalni postaji in so organizirani tako, da lahko posredujejo čim hitreje po sprejemu nujnega klica. Enote tipa 1A so locirane v majhnih zdravstvenih domovih, ali zdravstvenih postajah, kjer nimajo reševalne postaje. Ekipo sestavljata zdravnik in zdravstveni tehnik ali medicinska sestra, ki po sprejemu nujnega klica zapustita redno ambulanto in odideta z vozilom urgentnega zdravnika na intervencijo.

Mreža enot prehospitalne NMP je gosta, kar pomeni, da je na razmeroma majhnem prostoru dokaj veliko število posameznih enot, ki pa imajo vsaka zase šibko kadrovsko zasedbo (ena ekipa). Ta zasedba običajno zadostuje za nujne intervencije z enim bolnikom ali poškodovancem. Vsaka nesreča z večjim številom poškodovanih pa že predstavlja problem oskrbe za eno enoto NMP. Včasih že pet poškodovancev pomeni veliko nesrečo tudi za najvišji nivo prehospitalne NMP, ki ima na voljo le eno ekipo za posredovanje. Zato morajo biti službe NMP povezane in dogovorjene za medsebojno pomoč pri reševanju na intervencijah. Povezujejo se s sosednimi službami NMP in večjimi centri za NMP  Ljubljana, Maribor, Celje in podobni.

Dobro sodelovanje ekip NMP pa se ne začne na intervenciji, temveč morajo ekipe vzpostaviti sodelovanje najprej na področju usposabljanja in medsebojnega izobraževanja. Cilj izobraževanje je predvsem spoznavanje delovanja in organizacije služb, način njihove aktivacije, predstavitev zmogljivosti posamezne službe. Izmenjane informacije pripomorejo pri oblikovanju načrta za skupno posredovanje pri nujnih intervencijah.

POLICIJA

Najpogosteje se policija in služba NMP srečata pri reševanju v prometnih nesrečah. Policija skrbi za zavarovanje mesta dogodka s strani prometne varnosti in zavaruje sledi za ugotavljanje odgovornosti povzročitve prometne nesreče. Policisti nadzorujejo promet in po potrebi povsem zaprejo promet mimo mesta nesreče ali označijo prometno ureditev. Skrbijo tudi za varnost zdravstvenega osebja in drugih prisotnih v primerih neposredne nevarnosti. Običajno so to situacije, ko služba NMP posreduje pri dogodkih, kjer se odvijajo nasilna dejanja (pretepi, uporaba strelnega orožja). Pri obravnavi psihiatričnih bolnikov, ki zaradi svoje bolezni ogrožajo sebe ali okolico, zaprosi zdravnik policijo za asistenco. Asistenca policije pomeni, da policija s svojim znanjem in opremo onemogoči bolniku, da bi poškodoval sebe ali ogrožal okolico in medicinski ekipi omogoči, da bolnika oskrbi ter ga prepelje v bolnišnico. Kadar pri intervenciji sodeluje enota helikopterske NMP, policija zavaruje mesto pristanka

Medsebojno izobraževanje na državni ravni ni organizirano, amapak je iniciativa preložena na lokalno raven. Policijske postaje pogosto zaprosijo lokalne službe nujne medicinske pomoči, da jim pripravijo predavanje ali delavnice s področja prve pomoči in izbranih vsebin nujne medicinske pomoči. Reševalci pa od policije pričakujejo predstavitev njihovega dela predvsem na stičiščih z zdravstvom. Zanima jih, kako lahko s svojim delom čimmanj zabrišejo sledi nastanka dogodka, ki jih policija raziskuje, kako naj se ekipa NMP obnaša v primeru neposredne nevarnosti in kako se člani ekipe lahko sami zaščitijo.

GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA

Gasilsko reševalna služba s svojim znanjem in opremo najpogosteje posreduje pri reševanju v prometnih nesrečah. Imajo pripomočke za stabilizacijo vozila in za dostop do poškodovancev v vozilu. Reševanje in oskrba poškodovancev v prometni nesreči je zahtevna intervencija, v kateri morajo člani vseh sodelujočih služb poznati zaporedje korakov in svojo vlogo v njih. Več čas se izmenjujejo medicinski posegi oskrbe poškodovanca in tehnični posegi za dostop do poškodovanca, omogočanje varnega delovnega okolja ter iznos poškodovanca iz vozila. Zaradi hitrega odziva so gasilci prisotni pri reševanju utapljajočih na neurejenih kopališčih, pri reševanju iz globine ali z višine, pri industrijskih nesrečah in vseh nezgodah na težko dostopnih terenih. Brez njih ni intervencij pri požarih, uhajanjih nevarnih snovi, omogočajo pa tudi dostop do oseb, ki so ujete v dvigalih ali zaklenjene v stanovanjih. Ekipam NMP pomagajo s tehnično opremo, z zavarovanjem mesta nesreče in prenašanjem poškodovancev.

Gasilci se usposabljajo za delo v Izobraževalnem centru Uprave za zaščito in reševanje RS na Igu, kjer so poučeni tudi s področja izvajanja prve pomoči in nekaterih vsebin nujne medicinske pomoči. Člani ekip NMP pa se izobražujejo s področja tehničnega reševanja na lokalni ravni na osnovi medsebojnega sodelovanja. Službe pogosto organizirajo skupne vaje, kjer preizkusijo dogovorjeno ukrepanje za različne primere intervencij.

SODELOVANJE Z ENOTO HELIKOPTERSKE NUJNE MEDICINSKE POMOČI

Helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP) je mlada dejavnost v okviru sistema NMP v Sloveniji. Enota HNMP izvaja primarne helikopterske intervencije tako, da oskrbi in prepelje bolnika ali poškodovanca z mesta dogodka v bolnišnico. Njena intervencija ni samostojna, umeščena je v sistem predbolnišnične NMP in usklajena z enoto NMP na terenu, ki najpogosteje pride prva do bolnika, začne z oskrbo, oceni potrebo po HNMP, aktivira ekipo HNMP in ob prihodu helikopterja preda bolnika ekipi HNMP. Naloga enote HNMP je pomagati enotam NMP pri oskrbi in prevozu ogroženih bolnikov in poškodovancev. Prednost HNMP je v dostopnosti, hitrosti in obzirnosti prevoza, včasih pa tudi v bolj izkušeni ekipi in boljši opremljenosti. Indikacija za aktivacijo HNMP so tudi nesreče z večjim številom poškodovanih, kjer lahko ekipa HNMP pomaga pri oskrbi poškodovanih na mestu dogodka in pri njihovem prevozu v bolnišnico.

Vse predbolnišnične enote NMP so ob začetku projekta HNMP dobile izčrpne informacije in navodila o uporabi, indikacijah in aktivaciji HNMP. Navodila so vsebovala sheme ukrepanja pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom in svežo možgansko kapjo, ki so bila usklajena s prof. Markom Nočem, dr. med, predstojnikom CIIM-a KC in mag.Viktorjem Švigljem, dr. med. iz Kliničnega oddelka za nevrologijo, KC v Ljubljani. Z direktorji zdravstvenih domov v Sloveniji je bil organiziran sestanek, kjer so bili informirani o projektu, člani vodstva HNMP pa so obiskali ob začetku projekta 12 zdravstvenih domov in jih seznanili z uporabo in aktivacijo HNMP. Enote so bile tudi seznanjene z varnim načinom sodelovanja, predvsem s približevanjem in zadrževanjem v bližini plovila – helikopterja.

REŠEVANJE PRI NESREČAH Z VEČJIM ŠTEVILOM POŠKODOVANIH

Največ različnih služb je aktiviranih ob velikih nesrečah. Takrat se pokažejo blišč in beda načrtovanja, organizacije reševanja, vodenja, učinkovitosti, opremljenosti in znanja ekip. Velike nesreče predstavljajo problem po celem svetu, saj se dogajajo razmeroma redko in so ravno zaradi tega službe pogosto nanje slabo pripravljene. Načrt za delovanje službe v primeru velikih nesreč je samo prvi korak. Službe je potrebno opremiti, kader pa mora biti usposobljen, kar predstavlja še največji problem.

Država še ni pripravila načrta, ki bi vsem sodelujočim službam predpisal jasne vloge pri reševanju ob velikih nesrečah. Po sklepu Vlade je vsako leto organizirana državna medresorska vaja, kar predstavlja formalno obliko aktivnega vključevanja služb, ki morajo na podlagi scenarija nesreče pripraviti načrt ukrepanja. Izvedba vaje pomeni vrh priprav vseh služb, najpomembnejši del, analiza in širša predstavitev vaje, pa so predvsem v zdravstvu premalo izraženi.

Sodelovanje med službami na PODROČJU PHE KRANJ

Za boljše delovanje služb in njihovo sodelovanje je Zdravstveni dom Kranj, v okviru katerega deluje prehospitalna enota NMP, v preteklih letih sklenil nekaj dogovorov z ostalimi službami. Za usklajeno sodelovanje z ostalimi gorenjskimi zdravstvenimi domovi je Javni zavod Osnovno zdravstvo Gorenjske ustanovil strokovni kolegij za NMP, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh gorenjskih enot NMP.

Pred leti je bil sestanek s policijo, kjer je bilo dogovorjeno, kako obe službi posredujeta pri bolnikih, ki zaradi svoje bolezni ogrožajo sebe in okolico. Od takrat poteka to sodelovanje brez zapletov v korist bolnikov. Prav tako smo pred leti izvedli tečaj iz prve pomoči za policiste, ki to znanje potrebujejo, saj so občasno prvi poškodovanem v prometni ali drugi nesreči, in mu morajo pomagati.

Služba NMP ZD Kranj že vrsto let tesneje sodeluje z Gasilsko reševalno službo v Kranju. Predstavniki obeh služb so se na pobudo gasilcev leta 1994 zbrali na posvetu in podpisali prvi dokument o medsebojnem sodelovanju, s katerim smo si izmenjali UKV kanala za medsebojno zvezo. V naslednjih letih je sledila izdelava standardiziranega pristopa pri reševanju v prometnih nesrečah in intervencijah na dogodkih v globini in na višini. Sklenili smo dogovor o sočasni aktivaciji obeh služb pri intervencijah tehnične narave. Največji napredek smo dosegli na področju medsebojnega usposabljanja. Reševalci organiziramo za gasilce redna usposabljanja s področja temeljnih postopkov oživljanja, imobilizacije in oskrbe akutnih ran. Gasilci pa so usposobili reševalce za varno delo na višini in v globini, naučili so nas osnov vrvne tehnike, pravilne uporabe gasilnih sredstev in ravnanja v primeru prisotnosti nevarnih snovi. Večkrat na leto imamo organizirano medsebojno izobraževanje v obliki delavnic, predavanj in skupnih vaj.

Zaključek

Pomanjkanje državnih smernic za ukrepanja služb, ki sodelujejo na nujnih intervencijah, lahko v veliki meri premostimo z uspešnim lokalnim povezovanjem. Na lokalnem nivoju sprejeti dogovori so ponekod že prerasli lokalne meje in postajajo oblika neformalnih državnih smernic, ki se s pomočjo strokovnih srečanj in simpozijev širijo in dokazujejo uporabnost. Iniciativa neposrednih izvajalcev nujne medicinske pomoči, ki zaznavajo probleme pri delovanju in povezovanju služb, lahko pomenijo trdne, iz baze zgrajene standarde za usklajeno delovanj služb, jutri morda tudi na državnem nivoju.

LITERATURA

Arhiv OZG, kolegij za nujno medicinsko pomoč 1999 – 2007,

Čander D. Oblike dodatnega izobraževanja reševalcev v zdravstvu, Nujna obravnava starostnika v predolnišničnem okolju, ZZBNS Sekcija reševalcev v zdravstvu, Ljubljana 2007; 291-9,

Megloba I. Reševanje utapljajočih se, Urgentne medicina – izbrana poglavja 6; Slovensko združenje za urgentno medicino, Portorož 2000; 665 – 71,

Mohor M. ur. Oskrba poškodovancev na terenu. Zbornik predavanj IV. regijskega seminarja. Prehospitalna enota nujne medicinske pomoči zdravstveni dom Kranj in Slovensko združenje za urgentno medicino, Kranj 1999,

Posavec A. Podiplomsko izobraževanje diplomiranega zdravstvenika – reševalca. Diplomsko delo. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana 1999,

Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, Uradni list RS, 1996, 8452-60,

Prestor J., Štremfelj A., Kejžar M. Reševanje iz globine, Urgentne medicina – izbrana poglavja 6; Slovensko združenje za urgentno medicino, Portorož 2000; 657 – 64,

Prestor J., Štremfelj A. Sodelovanje službe NMP z gasilci, Simpozij o urgentni medicini, zdravstveni dom Celje in Slovensko združenje za urgentno medicino, Celje, 2006; 160-5.

Jože Prestor, zdravstveni tehnik

Prehospitalna enota Kranj, OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 10, 4000 Kranj,